Kamra.si, 7. januar 2022 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. januarja 1979 je v Dragovanji vasi umrl  Mihael Kambič, slovenski slikar. Rodil se je 14. septembra 1887 v Dragovanji vasi.  Ljudsko šolo je obiskoval najprej v bližnjem Dragatušu in nato v Črnomlju. Od leta 1899 je šolanje nadaljeval na gimnaziji v Novem mestu, kjer ga je poučeval risanje najprej Hugo Skopal, kasneje pa tedaj že priznani akademski slikar Josip Germ. Po opravljeni maturi je leta 1908 odšel na študij slikarstva v Prago. Tam je še istega leta opravil sprejemni izpit na Umetnostni akademiji. V Pragi je najprej med letoma 1908 in 1911 obiskoval splošno šolo pri hrvaškemu slikarju profesorju Vlahu Bukovcu, nato pa med letoma 1911 in 1915 še specialno šolo Vojtecha Hynaisa. Po končanem študiju na akademiji je leta 1915 v Pragi opravil še državni profesorski izpit. Jeseni 1915 je pričel poučevati risanje na gimnaziji v Kufsteinu na Tirolskem. Tam je ostal tri leta. Malo pred koncem prve svetovne vojne je prišel v Ljubljano, kjer je potem na poljanski gimnaziji poučeval risanje vse do leta 1950 oziroma do upokojitve. Kasneje je bil nekaj časa tudi honorarni predavatelj pedagogike in metodike na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, ki je bila nato preimenovana v Akademijo za likovno umetnost. Kljub odločitvi za pedagoški poklic s slikanjem ni nikoli prenehal. Naredil je vinjete in ovitek za glasilo Lovec, za plakat jugoslovanskega sokolskega zleta v Ljubljani pa je prejel prvo nagrado. Imel je nekaj skupinskih razstav v Kufsteinu, Ljubljani in Beogradu, prvo samostojno razstavo pa šele leta 1964 v Metliki, Črnomlju in Novem mestu. Je slikar realist s solidno tehniko in točno risbo. Večinoma krajino in portret je slikal v olju, manj v akvarelu in pastelu. Največ njegovih slik se nahaja v Belokranjskem muzeju v Metliki. Zadnja leta je preživel pri sorodnikih v rodni Dragovanji vasi, kjer je tudi umrl. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kambic-mihael/Avtor gesla: Karel Bačer, Knjižnica Mirana

Kamra.si, 14. april 2021 ― Zbiramo spomine: Šege in navade vašega kraja – od setve do žetve Se še spomnite jedi, ki niso smele manjkati ob poroki ali za božič? Iz česa ste naredili velikonočne butare? Katere pesmi ste peli ob žetvi in košnji? Še znate napovedati dobro letino? V preteklosti smo ljudje veliko bolj dosledno živeli v sožitju z naravo. Človek se je ravnal po soncu in luni, kar se kaže predvsem v slovenskih šegah in navadah. Vsakodnevno delo na polju in obeleževanje različnih praznikov je narekovalo tudi prehranjevalne navade. Za veliko noč ni smel manjkati velikonočni kruh ali pogača, žetvi je obvezno sledil likof, največ porok pa je bilo v kulinarično bogatem pustnem času. Če želite z nami deliti fotografije, dokumente, predmete ali spomine v povezavi s šegami in navadami vašega kraja, kot so pustovanje, poroke, rojstvo, krst, jurjevanje, martinovanje, setev, koline, ličkanje koruze, mlatev ipd., vas vabimo k sodelovanju. Vaše zgodbe si bomo zapisali, gradivo pa digitalizirali in vam ga vrnili. Zbrano digitalizirano gradivo bomo shranili v svojem arhivu in ga delno uporabili za pripravo novih digitalnih zbirk na spletnem portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra. Zbiranje gradiva na temo šeg in navad bo na omenjeni dan v času odprtosti knjižnic potekalo v Ljudski knjižnici Metlika, Knjižnici Črnomelj, Knjižnici Brežice, Knjižnici Sevnica, Valvasorjevi knjižnici Krško, Knjižnici Kočevje, Knjižnici Miklova hiša Ribnica, Knjižnici Pavla Golie Trebnje in Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Vsaka zgodba šteje pri snovanju življenjske zgodbe našega kraja!

Kamra.si, 7. november 2019 ― Se še spomnite vašega prvega ogleda filma v kinu? Še hranite filmski plakat, vstopnico ali fotografije stavb, v katerih so se nahajali kinematografi? Ste ob obisku kina doživeli kaj, kar se vam je še posebej vtisnilo v spomin? Če doma hranite fotografije zunanjosti in notranjosti stavb kinematografov, kino sporede, filmske letake, plakate, vstopnice ali bi z nami delili doživetja in spomine z obiskov kino predstav, vas vabimo k sodelovanju. Gradivo, ki ga boste prinesli, bomo digitalizirali in vam ga vrnili. Zbiranje gradiva na temo otroštva bo na omenjeni dan v času odprtosti knjižnic potekalo tudi v Ljudski knjižnici Metlika, Knjižnici Črnomelj, Knjižnici Brežice, Knjižnici Sevnica, Valvasorjevi knjižnici Krško, Knjižnici Kočevje, Knjižnici Miklova hiša Ribnica in Knjižnici Pavla Golie Trebnje. Vsaka zgodba šteje pri snovanju življenjske zgodbe našega kraja!